David Vidrih

Spet se vam javljam, tokrat z novo zgodbo o moji kraljici. Prepričan sem, da tisti, ki spremljate moje zapise veste katero kraljico ima David Vidrih; to je Indonezija. O tej čudoviti državi sem že napisal prispevek ali dva, med drugim ste izvedeli tudi, da je David Vidrih dvakrat ostal brez besed ravno v tej državi. Moja destinacija je bila med drugim tudi otok Java. Po Indoneziji sem se potepal kar nekaj časa, tako da sem se lahko posvetil raziskovanju otoka Java.

Na otoku Java življenje teče podobno kot na veliki večini azijskih otokov. Java je kar gosto naseljena, otok je velik in glavna značilnost, na katero se mora popotnik pripraviti je barantanje. Moje bližnje srečanje z glavnim mestom sem že opisal, tako da se bom osredotočil na zanimivosti. Ko sem potoval po otoku sem si ogledal Borobadur. Tam je največje budistično svetišče na svetu in  moram priznati, da je res impresivno. Zgradba je visoka osem nadstropij in po pročeljih so izrezane podobe Bude. Poleg svetišča je tudi muzej, ki priča o življenju v svetišču. Takšne stvari so res zanimive in priporočam ogled, ko se boste potepali po Javi.

David Vidrih – Indonezija je zame kraljica

Jaz ne bi bil David Vidrih, če ne bi potovanja združil s športnimi aktivnostmi. Po naključju sem naletel na možnost tri dnevnega izleta na vulkana Bromo in Kawah Ijen. To je bila res čudovita izkušnja, katero priporočam vsem ljubiteljem narave, pohodnikom in ljubiteljem norih sončnih vzhodov in zahodov. Še vedno trdim, da sem najlepši sončni zahod videl na Filipinih, vendar se zahod viden na vulkanih lahko kosa z njim. Po vulkanih smo se premikali z nekakšnimi džipi, vožnja pa je bila izredno neudobna, tako da sem se razveselil našega hotela. Življenje okoli teh dveh vulkanov je popolnoma drugačno kot v velikih mestih. Presenetila me je urejenost in predvsem mirnost. Obožujem velika mesta s svojimi zgodbami, zgodovino in zanimivimi prebivalci, vendar se na vsakem potovanju tudi veselim izletov in počitkov v naravo. Šele tedaj se umirim in vase srkam informacije. Tudi misli so veliko bolj čiste in globoke. Ja, ja, David Vidrih na vulkanih si res zadel terno. V enem od treh dneh mojega izleta smo se povzpeli iz vznožja Kawah Ijen na slabi dve uri dolg pohod, ki pa j bil vreden vsakega koraka. To je bil nočni pohod z lučkami, cilj pa je bil vstopiti v krater, kjer nas je čakal čudovit pogled. Tam namreč iz tal uhaja plin in žveplo in tako je ogenj modre barve. Vse kar vidite, so prekrasni modri odtenki ognja, ki ustvarja prelepe prizore. Ob vseh teh slikah dobiš občutek, kot da si odkril nov planet in ga sedaj raziskuješ. To je bila res noro dobra izkušnja.

Večina mojih prijateljic me po vrnitvi domov vpraša: »David Vidrih, kaj si mi prinesel?« no, iz potovanja po javi sem razveselil nekatere prijateljice s srebrnim nakitom. To je tam res velika obrt in cene manjših izdelkov so res ugodne. Še dve stvari sta mi bili na Javi izredno zanimivi; to so tkanine batik, ki so značilne za Indonezijo. To je v bistvu nanašanje voska na tkanino, tam kjer voska ni pa se tkanina barva. Nastanejo res čudoviti vzorci, ki lepo okrasijo dom ali pa si omislite kos, ki ga boste lahko nosili. No, predvsem predstavnice nežnejšega spola. Ko boste potovali po Indoneziji pa si morate ogledati tudi njihovo značilno umetnost in to so senčne lutke. To so posebne Indonezijske lutke wayang, s katerimi uprizorijo različne predstave senčnih lutk. Takšna predstava lahko traja tudi več ur in na to zapuščino so res ponosni.

Če bi bil jaz, David Vidrih turistični vodič, bi vsekakor obiskovalcem Jave priporočal ogled Taman Sari vodnega gradu. To je bil prej sultanat oziroma nekakšne kraljevi vrt. Tukaj si res lahko ogledate veličastne zgradbe, čudovito naravo in se poglobite v zgodovino. Jaz naravnost uživam v zgodovinskih dejstvih, različnih zgodbah in pripovedih. Res me ponesejo v čas, ko je bilo neko mesto ali zgradba polna življenja. To je ogromen kompleks, ki ima na eni strani celo velik del, ki je namenjen izključno bazenom. Kot nekakšne toplice. Najbolj zanimiv del pa je vsekakor ogleda notranjosti kompleksa, sredi katerega je včasih bilo veliko jezero, na jezeru so na umetnih otočkih zgradili nekaj manjših stavbic na umetnih otokih. Največja zanimivost je, da so do teh stavb na otokih vodili posebni podzemni tuneli, po katerih lahko danes greste. Vode sredi kompleksa ni več, vendar je sama zgradba, njena kompleksnost in zgodovina tako čudovita, da je vse skupaj pod UNESCO-vo zaščito. Če si ljubitelj narave in zgodovine je na Javi res veliko stvari, ki so vredne ogleda in te napolnijo z novimi, prelepimi vtisi.

Moj naslednji postanek pa je bil nato Bali. Seveda boste rekli, da David Vidrih pa res ni za komercialne oglede. To je res, vendar je na Baliju dosti zanimiv stvari poleg rajskih plaž. Navdušili vas bodo ljudje, ki so odprti, prijazni in izredno poduhovljeni. Na Bali sem šel najti nekaj miru in uživati v umirjenosti in lepotah narave. Naravnost užival sem pri ogledu prostranih riževih polj, čudovitih rekah in jezerih. No, ne bom lagal. Tudi čudovite rajske plaže so prišle na vrsto. Na Baliju boste uživali ljubitelji umetnosti. Še posebno priporočam mesto Ubud, ki je znano kot center umetnosti in kulture. Priporočam tudi ogled tipičnega balinezijskega plesa, ki vas bo očaral zaradi gracioznega premikanja in prekrasnih barv.

Indonezija je res ogromna in še veliko nisem videl. Ko se bom odločal za naslednje potovanje, bo morda spet prišla v ožji izbor, saj me narava v Indoneziji pusti popolnoma navdušenega in polnega zagona za nove podvige. Nekaj časa nazaj sem si rekel: »David Vidrih, ne ponavljaj se pri potovanjih, raziskuj različnost.« vendar pa je Indonezija tako velika in ima toliko za ponuditi, da se ne ponavljaš, tudi če jo obiščeš desetkrat. Raznolika država z otoki res nudi nekaj za vse. Narava, vere, ljudje, športne aktivnosti, rajske plaže, arhitektura. Res država, ki te navdihne. Upam, da sem tudi jaz s svojim zapisom navdihnil nekoga, da spakira nahrbtnik in se napolni z življenjsko energijo. Pa čeravno je to rajska plaža na Baliju.