Zelo dolgo je že od kar so bili izumljeni prvi zobni vsadki. Kaj pravzapravo so, kako so nastali in za kaj se uporabljajo, vam razložimo tukaj in zdaj, za primere v praksi pa bo zagotovo najboljša kirurgija debevc, kjer lahko kvalitetno poskrbijo za vse vrste implantantov. Kaj pravzaprav so zobni vsadki in kdaj so se prvič pojavili?
Gre za kirurško komponento, ki se pričvrsti ali z drugimi besedami vsadi v čeljustno kost in podpira zobne nadomestke kot so krone, mostovi in proteze. Zobni vsadki v takšnem primer delujejo kot nekakšno sidro oziroma bolje rečeno temelj umetnega zoba, s katerim smo nadomestili lasten izgubljeni zob. Zobni vsadki oziroma nekakšna oblika le-teh so se prvič pojavili leta 1913, ko se je pojavil tako imenovani Grenfildov implantantski sistem. Grenfild je preučeval zobe in ugotovil, da se kost in titan ‘dobro razumeta’, to pa je posledično priperljalo do razvoja pojma oseointegracije in modernih zobnih vsadkov. Danes poznamo tri osnovne vrste zobnih vsadkov, in sicer: standardni 13 mm zobni vsadki v obliki korenine, zigomatični vsadki (daljši od standradnih, za paciente, ki nimajo prilagojene čeljustne kosti) in pa vsadki manjšega premera (gre za enodelni implantant brez sidra, za vgradnjo le-tega pa ni potrebno veliko kosti). Seveda obstajajo še drugačne vrste vsadkov, ki pa niso tako zelo pogoste – rebrasti, ortodontski, … O medicinskih koristih zobnih vsadkov je bilo že veliko povedanega, spomino samo na najbolj ključne – podpora stomatološki protetiki, kar omogoča obstoj umetnih zob. Po izgubi lastnih zob, so umetni izredno pomembni, saj lahko le z njihovo pomočjo dovolj dobro prežvečimo vnešeno hrano, kar je izredno poemmbno tudi za naša prebavila in metabolizem. Zobni vsadki so tako temelj umetnim zobem, ki imajo pa seveda tudi estetsko funkcijo, saj nam lahko manjkajo celo sprednji zobje, kar zagotovo ni privlačno, kaj menite?